Zasvojenosti


Stopnja: 1
Letnik: 2
Študijski program: Socialno delo

Nosilci: Amra Šabić
30151500651255


Cilji:

Spoznavanje zasvojenosti in omamnih motenj kot najbolj množičnega socialno-patološkega pojava ter metod za provo socialno pomoč. preprečevanje. socialno urejanje. socialno oskrbo in razvoj socialno-delavske stroke na tem področju.

Predmetno specifične kompetence:

  • Obvladovanje uporabe socialnodelavskega izrazja na področju zasvojenosti
  • Razumevanje socialnih virov za delo na področju zasvojenosti in omam
  • Obvladovanje osnovnih socialnodelavskih veščin na področju zasvojenosti in omam: prve socialne pomoči in svetovalnega pogovora. preventive. socialnega urejanja. socialno oskrbo in zmanjševanja škode ter strokovnega razvoja
  • Poznavanje programov in institucij na področju zasvojenosti in omam v Sloveniji in po svetu
  • Poznavanje zgodovine konceptov in praks na področju zasvojenosti
  • Sposobnost raziskovanja in soustvarjanja novih metod socialnega dela na področju zasvojenosti
  • Sposobnost prepoznavanja nevarnosti,  tveganja in načrtovanje odgovorov za preprečevanje in zmanjševanje škode.
  • Poznanje in udejanjanje poklicne etike in drugih strokovnih obveznosti pri socialnem delu na področju zasvojenosti in omam.

Vsebina predmeta:
  • Socialna definicija zasvojenosti na temelju koncepta človeških potreb in celostnega pristopa
  • Mikro in makro družbena razsežnost zasvojenosti, pojavne oblike zasvojenosti in prepoznavanje alkoholizma in drugih zasvojenosti
  • Etnografski pogled na vsakdanje življenje uživalcev alkohola in drog
  • Fenomeni, povezani z uživanjem alkohola in drog (navleči se, dilanje, abstinenca, kriza, recidiv)
  • Razvoj in faze uživanja alkohola/drog in pojav zasvojenosti, posledice zasvojenosti, omama kot bistvena sestavina zasvojenosti
  • Kategorije prebivalstva z vidika uporabe alkohola/drog
  • Razširjenost alkoholizma in drugih zasvojenosti ter s tem povezanih problemov (epidemiologija)
  • Vzroki uživanja alkohola in drog , omamljanja in zasvojenosti
  • Osebnost in usposabljanje za socialno delo na področju zasvojenosti
  • Problemski sklop zasvojenosti v sociali (alkoholizem, zasvojenosti z ilegalnimi drogami, druge zasvojenosti, omamne motnje naravnih človekovih potreb)
  • Socialni imunski sistem samopomoči in solidarnosti, socialno delo na področju zasvojenosti in omam
  • Pristopi preventivnega dela, zmanjševanja škode in rehabilitacije.
  • Vloga strokovnega in laičnega, poklicnega in prostovoljskega socialnega dela na področju zasvojenosti
  • Delo s posameznikom, s skupino, s skupnostjo in druge osnovne metode socialnega dela na področju zasvojenosti (učenje načrtovanja projekta, analiza tveganja)
  • Ocenjevanje tveganj in načrtovanje odgovorov za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola, drugih drog in drugih oblik zasvojenosti.
  • Socialno delo na področju zasvojenosti: prva socialna pomoč pri zasvojenosti ter socialno delavski informativni in svetovalni pogovori, socialno urejanje zasvojenih in njihovega mikro okolja (bistvo in cilji socialnega urejanja, motivacija za urejanje, abstinenca, treznjenje, uvid, recidiva, programi v Sloveniji za socialno urejanje zasvojenih z alkoholom in/ali prepovedanimi drogami in njihovih svojcev), socialna oskrba in zmanjševanje škode zaradi zasvojenosti (vsakdanje življenje uživalcev drog, politika in praksa zmanjševanja škode, oblike in metode dela pri zmanjševanju škode), socialna preventiva zasvojenosti in omam, razvijanje socialne stroke in socialno varstvenega sistema na področju zasvojenosti: izobraževanje, raziskovanje, publiciranje, menedžment, povezovanje strokovnjakov in samoorganiziranost, etika pri socialnem delu na področju zasvojenosti
  • Zgodovina ukrepanja na področju problematike zasvojenosti in omam.

Temeljna literatura:

Barber, J. G. (1997). Socialno delo na področju zasvojenosti. Ljubljana : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Boben – Bardutzky, D. idr. (2004). Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. Ljubljana: Psihiatrična klinika. (7-27).

Duval, L. A. (2007). Otrok. ki se je igral z luno. Koper: Ognjišče; s spremno študijo o anonimnih alkoholikih. (130-183).

Flaker, V. (2002). Živeti s heroinom I in II. Ljubljana: Založba /*Cf. (obe knjigi).

Flaker, V. (1994). Analiza tveganja. Socialno delo, 33(3), 189-196.

Flaker, V., Grebenc, V. (interno gradivo) Analiza tveganja – kratek priročnik. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V., Grebenc, V., Rode, N., Fojan, D., Belin, J., Kastelic, A., Vodlan, M. & Van Dam, T. (2002). Skupnostni pristop k zmanjševanju škode povezane z uživanjem drog: raziskovalno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Grebenc, V. & Šabić, A. (2020). Odprta scena: zmanjševanje škode med brezdomnimi uporabniki drog. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V. (2003). Zmanjševanje socialne škode povezane z uživanjem drog in iskanje odgovorov v skupnosti. Magistrsko delo.

Grebenc, V. (2003). Droge in kriminal : kritičen razmislek o njuni zvezi. Socialna pedagogika, 7( 4), 407-430.

Grebenc, V. (2001), Ponesrečeni pobegi ujetnikov biografij. Socialno delo, 40(2-4), 151-158.

Grebenc, V. (2003). Etnografija heroinske krize. Socialno delo, 42 (2), 109-120.

Grebenc, V. (2005). Heroinska kriza kot pokrajina na zemljevidu uživanja drog. Teorija in praksa, 42(1), 159-177.

Grebenc, V. (2008). Rutine kot predvidljivi scenariji vsakdanjega življenja. Dialogi (Maribor), 44(10), 90-107.

Grebenc, V., Fojan, D. &Kvaternik Jenko, I. (2007). Uporaba kokaina v Sloveniji : zaznavanje tveganj in zmanjševanje škode. V: Sande. Matej (ur.). Na spidu. 2. Stanje na področju sintetičnih drog in kokaina v Sloveniji. Ljubljana: DrogArt. (101 – 130).

Grebenc, V., Šabić, A. & Kvaternik, I. (2008). Varna vožnja : obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V., Šabić, A. (2013). Ljubljanske zgodbe: biografije navadnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Hudolin, V. (1991). Alkohološki priručnik. Zagreb: Medicinska naklada. (181-228).

Kvaternik, I., Grebenc, V. & Rihter, L. (2008). Droge med politiko in vsakdanjim življenjem. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Kolind, T. &Elmeland, K. (2009), Preventiva ali užitek: Različna diskurza o opijanju z alkoholom. Socialno Delo, let. 48, Nr. 5-6, 2009, s. 307-313.

Ramovš Jože in Ramovš Ksenija (2007). Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. (21-142) in (205-214).

Ramovš, J. (1988). Socialni delavec in alkoholizem. Ljubljana: Delavska enotnost. Ramovš J. (1995). Slovenska sociala med včeraj in jutri. 2. dopolnjena in predelana izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. poglavja 2.4. 2.5. 3.1. 3.2. 3.3. 3.4 in 6.5.

Ramovš, J. (2001). Slovar socialno alkohološkega izrazja. 3. dopolnjena izdaja. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. (3-64).

Ramovš, K. (2006). Prijateljske skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. (6-49) in (148-152).

Picchi, M. (1995). Projekt človek. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. s spremno študijo. (95-117).

Socialno delo(1999) 38(4-6), 341-395. (posebna številka o zmanjševanju škode)

Stefanoski, P. (1996). Socialno delo, ki akceptira uživanje drog. Socialno delo, 35(4), 289-300.

Täschner, K. L.(2002). Trde droge – mehke droge? Ptuj: In obs medicus (13-54).

Tominec, N. (2015). Sem zasvojen_a – nisem nor_a -  Dvojna diagnoza:zasvojenost in duševna stiska.  Celjska Mohorjeva družba.

 

Leposlovne knjige:

Hrvatin A. (2012). Lepa dekleta lepo bruhajo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Steinbeck J. (2005). Polentarska polica. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Steinbeck, J. (1965). Ulica ribjih konzerv. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Burroughs, W. (1992). Džanki. Ljubljana: Aristej.

Watson, K. (2003). Zadeta od življenja. Ljubljana: Založba ŠKUC

Nadrag, K. (2010). Utopljene sanje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga

Welsh, I., (1996). Trainspotting, London: Random House. Prevod: (1997), Ljubljana: DZS.

 


Pogoji za vključitev v delo:

Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.


Metode ocenjevanja:

Pisni izpit 60% in seminarska naloga 40%.
 


Delež v %:Pisni izpit 60%, Seminarska naloga 40%.
Gradiva:

etiketa stigma in vloga

zmanjševanje škode